Narava partnerstev

Vedno znova me pot vodi v podjetja, kjer so v ospredju partnerstva – včasih družinska, včasih nastala iz poslovne logike povezovanja ali pa iz prijateljskih vez. A z leti opažam, da se veliko partnerstev nekoč zaključi – in ta trenutek je lahko zelo zahteven, predvsem zaradi čustev in egoizma.

Srečamo se z razlogom – in včasih smo si namenjeni le za določen čas. Sem velik zagovornik povezovanja, ker verjamem, da lahko 1 + 1 = 3.

Razvoj in sprememba prioritet

Vsak posameznik se razvija po svoje. Poleg podjetja ima vsak tudi svoje zasebno življenje. Uspešen podjetnik pogosto preseže osnovne potrebe po preživetju in začne razmišljati, kaj mu v resnici prinaša izpolnitev. Nič nenavadnega ni, da se partnerja ne razvijata z enako hitrostjo ali da začneta »vibrirati« na različnih frekvencah.

V takih trenutkih se lahko zdi, da bi bilo lažje podjetje voditi sam, a ne smemo pozabiti: tega podjetja brez sinergije in predanosti partnerjev nekoč sploh ne bi bilo. Prav zato si vsak zasluži pravično priznanje in nagrado – in predvsem je pomembno, da že ustvarjenega ne uničijemo zaradi pohlepa.

Kako pristopiti k pogovoru

Ko pride trenutek, da se eden od partnerjev ne želi več »igrati« podjetništva, je ključno, da to sporočimo čim prej – a premišljeno, iskreno, spoštljivo in ponižno. Način komunikacije, taktika (kratkoročno) in strategija (dolgoročno) morajo biti pripravljeni pazljivo. Pomembno je razumeti, kdo sedi na drugi strani mize, in k pogovoru pristopiti v dobro obeh. Vse drugo je le poskus zadnje »zmage«, ki to ni.

Ko partner želi drugače, lahko odreagiramo iz strahu, jeze ali drugih negativnih čustev. Nimamo vpliva na to, kaj bo občutila nasprotna stran – imamo pa popoln nadzor nad tem, kako bomo mi predstavili situacijo.

Včasih je, da bi bil pogovor sploh mogoč, treba nase nadeti »masko« in zaščititi občutke druge strani. Če je maska namenjena zaščiti in olajšanju procesa, je to v redu. Če pa jo uporabimo za lastno korist, je to manipulacija. Biti iskren je pomembno, a brutalna iskrenost lahko sproži obrambne reakcije in ustvari »peklensko gugalnico« konflikta. Zato se pred pogovorom vprašajmo: kakšni so moji cilji, kakšni so cilji druge strani, in kako lahko v proces vnesem več empatije in manj ega? Določeni posamezniki ne premorejo empatije, a tam je že tako ali drugače (najbrž) veliko narobe.

Kdaj poiskati pomoč

Če se kljub trudu pogovor ne premakne naprej, je smiselno poiskati mediatorja z razumevanjem podjetništva in poslovanja, ki ga družbenika izbereta skupaj. Ta bo pomagal pri razhodu in razdelitvi premoženja. Poleg mediatorja priporočam tudi poslovnega svetovalca (lahko je ena oseba), ki lahko pomaga pri razporeditvi novih nalog predvsem ključnih kadrov – še posebej, če smo bili sami prej močno vključeni v operativno delo podjetja, kar je pri manjših in srednje velikih podjetjih zelo pogosto.

Zaključek

Partnerstva so ena najlepših, a tudi najzahtevnejših oblik poslovnega sodelovanja. Čeprav se lahko poti kdaj razidejo, je ključno, da se to zgodi spoštljivo in brez nepotrebnih škod. Na koncu je veliko bolj dragoceno, da ohranimo spomin na vse, kar smo skupaj ustvarili, kot pa da dovolimo, da razhod odnese tudi tisto zadnjo dobro energijo med nami. Če začutite, da sami ne zmorete, si dovolite poiskati pomoč – včasih je to najpogumnejši in najbolj odgovoren korak.

Vsak konec prinaša nov začetek. Partnerja, ki sta ustvarila uspešno podjetje, lahko ustvarita še marsikaj več. Percepcijo prihodnosti lahko oblikujemo iz pozitivnega, kar je ključ do nadaljnjih uspehov. Enkrat je že uspelo. Naslednjič je še lažje. Smo bolj modri in izklesani.

Status quo nikoli ne prinaša resničnega miru; je le privid ravnotežja, ki sčasoma razpade. Tudi zmotna odločitev premakne tok časa, medtem ko neodločnost le podaljšuje iluzijo varnosti.

(Avtor: Zoran Borić)