Velikokrat se znajdemo v konfliktu. Nekateri konflikti pa lahko močno vplivajo na našo prihodnost. Pogosto verjamemo, da zmoremo sami in da imamo prav. A ker smo si ljudje različni, nas vodijo različni interesi in sedimo na različnih stališčih. Če upoštevamo, da kar okoli 90 % naših dejanj izvira iz nezavednega, je povsem smiselno, da dovolimo tudi tretji, nevtralni osebi, da nam nastavi ogledalo in pomaga poiskati dogovor v skupno dobro.

Nekateri hrepenijo po zmagi, drugi po rešitvi in miru. Pogosto pa se znajdemo na točki, kjer se zdi, da poti naprej ni več. Vzhodne kulture že od nekdaj verjamejo v mirno reševanje konfliktov, medtem ko so anglosaksoni, predvsem Američani, to nadgradili s pristopi psihoterapije in pogajanj s Harvarda. Ti pristopi se odlično obnesejo v delovnih sporih – pa tudi v družinskih, kjer je čustveni naboj še toliko večji.

Vloga mediatorja

Mediator je neodvisna in nevtralna oseba, usmerjena k cilju – rešitvi spora. Ne glede na motiv, ob nerešenem konfliktu obe strani trpita – in nastajajo veliki oportunitetni stroški. Vsaka rešitev je boljša kot nobena. Mediacija je lahko win-win proces. Morda je ta pogled nekoliko idealističen, a dolgoročno se pokaže, da res deluje. Potrebno je le nekaj časa – in predvsem pripravljenost, da ego postavimo na stran. Mediacija ni nujno sodišču pridružena, z mediacijo lahko razrešimo tudi najmanjše spore, konflikte ali nestrinjanja v organizacijah na dnevni ravni.

Moč neobveznosti

Mediacija je neobvezujoča – in prav v tem je njena moč. Omogoča nam iskrenost in transparentnost, hkrati pa ohranja svobodo, da se na koncu od predlaganega umaknemo. Ravno ta svoboda mediaciji daje moč in upanje.

V procesu mediacije se človek spreminja. Spoznava nasprotno stran, mediator pa odpira različne perspektive in poti za izhod iz spora. Mediatorji so pogosto pravniki, kar je dragoceno, še posebej pri pravnih vprašanjih. V delovnih sporih pa je ključno, da ima mediator tudi izkušnje iz gospodarstva in podjetništva – da razume vzvode, motive in potrebe vseh vpletenih. Ti niso vedno povezani le s pravom, temveč pogosto tudi z moralo, odnosi in željo po uspehu.

Medsebojna zmaga

Konflikti prinašajo bolečino, a tudi osebni razvoj. Po vsaki krizi je življenje lahko boljše – če jo zaključimo modro, mirno in pravočasno. Mediacija je »ravno prav« – premišljena, strukturirana, a človeška. Alternativno reševanje sporov pomeni prihranek časa, denarja in energije. Konflikte poganjajo interesi – osebni ali splošni. Če sedemo za isto mizo, z iskrenim ciljem poiskati rešitev in uskladiti interese, je verjetnost uspeha neprimerno večja.

Za zanimivost: prvi so mediirali Kitajci, Skandinavci že od 1886, nadgradili in razvili pa seveda Američani, ki so najboljši pri tem, da kopirajo s ponosom (copy with pride). Pri nas pa, zanimivo, poleg drugih zakonov, tudi zakon o delavnih razmerjih vsebuje člene o mediaciji: 201. člen (alternativno reševanje sporov). Upam, da se čimbolj razširi kajti učinkovitost je v več kot 50%, soglasij pa samo 5%.

Mediacija ni znak šibkosti, temveč zrelosti. Tam, kjer ni zmagovalcev in poražencev, nastajajo mostovi, ne zidovi.

(Avtor: Zoran Borić)